.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Komna

Objavil bostopor, dne Torek, December 2, 2008

Z rahlo zamudo objavljam opis izleta opravljenega v času, ko je bilo vreme – napram zadnjim dnevom – bolj naklonjeno1. Takrat je vikend postregel s skoraj odličnimi pogoji, zato smo ga tudi primerno izkoristili. Kako, ni težko uganiti. Ker letos še nisem resneje gazil snega, sem si za prvo destinacijo izbral okolico skozivsoleto odprtega gorskega “hotela”, saj je bil izlet mišljen kot uvod v mojo prvo zimsko sezono. Za kaj zimsko-resnejšega še nisem pripravljen, zato pa toliko bolj intenzivneje absorbiram koristne nasvete alpinistične šole.

Štartali smo, kot se spodobi zgodaj in veselili smo se odsotnosti pobiralca parkirnine pri Savici2. Za ogrevanje je poskrbela zložna mulatjera, ki se preko nevemkoliko serpentin povzpne do vznožja Pekla. Na poti smo tako bili priča prebujanju Bohinja.

Vojta

Jutro nad Bohinjem; Foto: Vojta

Družbo sta mi tokrat delala češka Erasmus študenta Vojta in Marketa, ki sta v času svojega domovanja v Sloveniji že obiskala dolino Triglavskih jezer in Karavanke. Navdušena sta si tako zaželela novih obzorij in razgledov.

Vojta in Marketa

Vojta in Marketa

Z vsako serpentino je bilo lepše.

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero

Sneg nas je pričakal kakšnih 100 višinskih metrov pod kočo, tako da sem nanj zrl z radostjo ravnokar obdarjenega otroka.

Zima je tu

Zima je; Foto: Vojta

Ob fotografiranju se mi je pošteno zanohtalo, tako da gostoljubnost in zavetje koče je bilo več kot dobrodošlo. Topel čaj in malica sta nas okrepčala, tako da smo bili pripravljeni še na drugi del pohoda. Ker pred samim odhodom nismo imeli točno zastavljenega cilja in ker sem teren poznal od lanskega tradicionalnega zimskega pohoda našega faksa, sem predlagal, da jo mahnemo proti Bogatinu. Tako vsaj ni bilo nevarnosti, da bi se izgubili. Vedel sem, da vrh ne bo osvojen, saj smo zaradi daljšega postanka v koči bili pozni, po drugi strani sva imela poleg pripadnico nežnejšega spola in vsako pretiravanje bi bilo čisto odveč.

Nadaljevali smo proti planini Govnjač….

Komna

Komna

… in na poti srečali – za mestne prebivalce – nenavadne stopinje. Če se kdo spozna, bi z veseljem rad izvedel kateri živali pripadajo.

Snežne stopinje

Stopinje

Zvok škripajočega snega izpod gojzerjev je pravi balzam za mojo dušo, saj tako pomirjujočega zvoka že dolgo nisem odkril. V kombinaciji z veličastnim pogledom na spodnje bohinjske gore pa človeka privede do čudnih stanj. Lahko bi ure in ure stal in užival ob pogledu na okolico.

Zimska idila

Zimska idila

Zimska idila II

Zimska idila II

Zimska idila III

Zimska idila III

Planina Govnjač

Planina Govnjač

Želja po strmini je postala neizprosna, tako da so noge izrazile svojo voljo in izbrale pot kar preko ruševja.

Prebijanje skozi ruševje

Prebijanje skozi ruševje ...

Sprva je bil sneg kot nalašč za izdelovanje stopinj, nakar proti vrhu, se je pomrznjena skorja ugrezala in stopalo prepustilo mehkemu pršiču. Da je tako napredovanje zelo utrujajoče, ni potrebno posebej razlagati.

... proti cilju

... proti cilju.

Strmina

Strmina; Foto: Vojta

Čeprav vrha nismo dosegli, smo z izidom bili več kot zadovoljni. Osvojili smo strmino!

Skupinska

Skupinska

Poslabšanje vremena in ura sta nam naznanila, da je čas za vrnitev. Dokler je bilo snega je še šlo, na kopni skali pa je bila uporaba novih togih gojzerjev prava muka. Omejen pregib v predelu gležnja in prilagajanje noge sta terjala svoj davek. Delno ožuljenost in občasno zbadajoče koleno sem pozdravil z okusno grmado.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. 22. november []
  2. tako je več za blejskega Šmona ostalo []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “Komna”

  1. Jeti pravi:

    Stopinje bi lahko pripadale alpskemu jetiju. Snežna žival živi v odročnih področjih bohinjskih gora in je manjša od himalajskega jetija.

  2. bostopor bostopor pravi:

    @Jeti Uh, potem še dobro, da ga nismo srečali ;)

  3. andraž pravi:

    živjo

    malo z zamudo prebiram tvoj blog. jah to moje koleno. sem bil na rehabilitaciji v toplicah.

    vidim da si se imel lepo. z veseljem bi se ti pridružil.

    tiste stopinje v snegu so pa od zajca. pogosto se jih da lepo videti s sedežnic na smučiščih

    lp