.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Veliki vrh

Objavil bostopor, dne Četrtek, Februar 26, 2009

Zadnje čase sem nehote zanemrjal ta moj virtualni kotiček. Mea culpa.  Vikendi so sicer minevali kot za šalo, aktivnosti je bilo več kot dovolj, ampak utrujenost in ostale obveznosti so žal prevagale. Upam, da si bom med bralci s tem postom1 izboril kakšen odpustek.

Karavanke po krivem zapostavljam. Morda zaradi mikavnejših vrhov drugod, morda zaradi pretežne nezahtevnosti v kopnih časih ali pa iz čiste neuvidevnosti do tamkajšnjih kamenin. Da temu ne bo več tako, me je prepričal zimski poskus na Veliki vrh. Zakaj samo poskus, boste kar kmalu izvedeli.

Torej, štartli smo od Matizovca in se skozi gozd usmerili proti koči na Kofcah. Sama pot je minila relativno hitro, ravno prav, da smo se dobro ogreli. Ko smo prispeli na čistino pred kočo, je sonce razkazovalo svoje mišice in nas, kljub nizkim temperaturam, prijetno grelo. Da sem neprestano pritiskal na sprožilec je botrovala abstinenčna kriza zadnjih tur, kjer smo zaradi megle videli le kakšno ped pred nosom. Tokratni svetlobni pogoji so pa naravnost ubijali. Nebo je bilo ravno prav posejano z oblački, skozi katere je pronicala čarobna svetloba. Tako nekako je izgledalo:

Smerokaz

Smerokaz.

Igra oblakov.

Igra oblakov.

Po kratkem okrepčilu in v ojačani zasedbi smo se podali proti našemu cilju.

Zasedba in cilj v ozadju.

Delna zasedba in cilj v ozadju.

Turni smučarji so ubrali pot po pobočju, pešake pa je zamikal grebenček na desni, od koder bi prečili po vršnem grebenu vse do cilja. Pridno smo nabirali višinske metre, obenem sem kot ponavadi zaostal za ostalimi. Kaj naj, če pa v vsej tej lepoti vidim nešteto kadrov, nešteto malenkosti, ki bi jih rad ovekovečil. Uživam in to je važno. Med enem izmed takih trenutkov so mi, zaradi nepazljivosti, padla očala2 in se veselo začela kotaliti po pobočju. Tudi tokrat je stric Murphy imel prste vmes, saj so za borih 20 centimetrov zgrešila nižjeležečo smreko in namesto, da bi se tam ustavila, so svojo odisejado nadaljavala po pobočju. Pomahala so mi kakšnih 100 višinskih metrov nižje. Smola, ni mi preostalo drugega, kakor da se vrnem po njih. Da je to bila edina opcija, so kar hitro potrdile oči, ki jim kombinacija snega in nabijajočega sonca ni ravno dišala.

Pogled proti koči na Kofcah.

Mesto zdrsa očal in pogled proti koči na Kofcah.

Med ponovnim vzpenjanjem do odloženega nahrbtnika sem z očmi iskal ostale.  Ovinek je še le dodatno povečal njihovo prednost, tako da sem opustil idejo o vrhu. Da bi hitel in jih skušal dohiteti se mi ni zdelo smotrno, saj zaradi pospešenega tempa zelo hitro pride do napak. V tem svetu pa te niso ravno zaželjene. Sklenem, da se povzpnem samo do vršnega grebena, nato pa počasi sestopim proti koči. Grebenček ni bil ravno nedolžen. Presodite sami:

Detajl grebenčka.

Detajl grebenčka.

Prehojena pot.

Prehojena pot.

Razgledi na zimsko idilo so bili enkratni. Človeku kar dih zastane.

Veliki vrh v sencah.

Veliki vrh v sencah.

Za sestop sem si izbral svojo pot in zgazil do kuclja, od koder sem lako dokumentiral spust turnašev.

Povratek.

Sestop.

Ob pogledu na tak prizor človeka kar prime, da bi takoj na turne smučke skočil3.

Deviško.

Deviško.

Da ima zima svoje čare pa ne rabi posebej razlagati.

Sled veselja.

Sled veselja.

Po takšnem dnevu se ti kolca še en lep čas, he he.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. turo smo opravili dva tedna nazaj []
  2. ja, nisem jih imel na vrvici []
  3. kot popolni začetnik se že pridno učim klasičnega smučanja []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

12 odgovorov v “Veliki vrh”

  1. kozel pravi:

    Joj kakšni kozli;)

    Še pogled iz slikce navzdol me plaši, kaj šele, da bi zares šel tja in se spustil s smučmi navzdol.

    Eni pa ste norci.

  2. seamus pravi:

    Super slikce. Sploh un greben je luštn. Men se tud ena ture od tukaj valja. Se mi je pa na Stolu (jah tud to še čaka …) zgodilo, da mi je veter odpihnil čelado iz rok in se je peljala kakšnih 500m po pobočju. Lepo počasi se je kotalila navzdol. Na srečo se je ustavila v smeri smučanja in sem jo kljub megli našel.

  3. Tocko pravi:

    Luštno,

    če bo vreme ok jutri ponovim tole turo.

  4. Mari pravi:

    Grebenčki, sonce in sneg! Super, ja tudi slikce so lepe, kaj naravnost fantastične. Še bolj pa je bil verjetno vzpon.Ja Jaz pa pravim, da norec je tisti, ki ne gre gor. Tu se spočije duša, telo pa nabere novih moči! Čestitam!

  5. ametist pravi:

    Prekrasno!

  6. Janko J pravi:

    Tudi jaz bi šel takoj gor!

  7. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    res deviško. :-)

  8. sebekk pravi:

    Pre-le-po

  9. Fuga pravi:

    Ja, sem ti kar fouš … pa ne čisto zares. Probaj še na Struško, je tut fantazija.

  10. Pio pravi:

    Zelo lep izlet in super slike…

  11. hermit pravi:

    Odlično, vsa čast za prehojeno in odlične fotografije!

  12. bostopor bostopor pravi:

    @kozel: Vsako tele ima svoje veselje. Eni pač uživamo v gorah.

    @seamus: Ja, to opremo moraš dobesedno imeti privezano, sicer vse leti. Ok, brez očal bi še nekako šlo, ampak predstavljaj si, da si na kakšnem kočljivem mestu in ti cepin odleti.

    @Tocko: Dobro kaže z vremenom, tako da lepo se imej.

    @Mari: Gora ni nora, gornik pa še manj. Se strinjam z napisanim; po taki turi, četudi je naporna, se človek počuti prerojen in zadovljen.

    @Fuga: Na Struški pa nisem še bil. Hvala za namig ;)

    @Vsi ostali: Hvala za komentar. Danes spišem še eno objavo, saj moram za nazaj nadoknaditi. Dokler je spomin s ture še svež, bi ga rad ubesedil.