.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Arhiv za Torek, September 29, 2009

Prečenje KS Alp – uvod

Objavil bostopor dne Torek, September 29, 2009

Prejšnji teden je bil kot nalašč za hribe, saj je ponujal vsaj tri dni stabilnega vremena, zato se z Ano Pogačarjevo nisva kaj dosti obotavljala ter se hitro domenila za najino prvo1 skupno gorsko-fotografsko turo. Že nekaj časa se mi je po glavi podilo prečenje Kamniško-Savinjskih Alp, vendar so to bili le bežni prebliski, ki z zaresnim niso imeli dosti skupnega. Še dobro, da je tokrat Ana vskočila s svojim predlogom in detajlnim itinerarijem, tako da nisem potreboval veliko časa, da sem v vabo ugriznil. Toliko bolj, saj so mi vrhovi vzhodno od Kamniškega sedla predstavljali neznanko.

Štartala sva na planini Ravne, zahodno od Luč, na višini 1500 mnm in se v zmerni hoji ogrevala po lahkem terenu. Sopihajoč sem kar hitro opazil, da je kondicija na psu. Kaj ne bo, ko pa sem zadnje tedne več časa namenil plezanju in maltretiranju rok kakor hribovski kondiciji. Prav mi bodi.

Ojstrica v daljavi.

Ojstrica v daljavi.

Na poti se nama na robu Moličke planine, visoko nad Robanovim kotom, odpre pogled na staro in obnovljeno Kocbekovo zavetišče ter kapelico Sv. Cirila in Metoda datirana s konca 19. stoletja.

Stara Kocbekova koča in kapelica Sv. Cirila in Metoda. V ozadju Krofička.

Stara Kocbekova koča in kapelica Sv. Cirila in Metoda. V ozadju Krofička.

Kmalu na Sedelcu uzreva Korošico in Kocbekovo kočo, vendar nadaljujeva v smeri Male Ojstrice in nato po grebenu proti njeni večji izvedenki2.

Aljažek na vrhu Male Ojstrice. V ozadju greben Velika Zelenica - Križevnik.

Aljažek na vrhu Male Ojstrice. V ozadju greben Velika Zelenica - Križevnik.

Pogled na Korošico in Lučki Dedec.

Pogled na Korošico in Lučki Dedec.

Tokrat nisem bil deležen čudnih pogledov vsakič, ko sem fotoaparat ven potegnil, še manj pa očitkov ko sem pred tem na Sedelcu skočil do sosednjega kuclja le zato, da bi bolje uokviril nagledan motiv. Ni kaj, lepo je hoditi v družbi sebi podobnih, he he. Imel sem še to priložnost, da sem preizkusil novo igračko3, ribje oko – Peleng 8mm, kateri me je naravnost očaral. Prav zanimivih optičnih efektov je sposoben ta beloruski malček.

Na grebenu Mala Ojstrica - Ojstrica.

Na grebenu Mala Ojstrica - Ojstrica.

Robanov kot v ribji izvedbi.

Robanov kot v ribji izvedbi.

Odlično razgledišče.

Odlično razgledišče.

Na vrhu Ojstrice. Planjava je v megli.

Na vrhu Ojstrice. Planjava je v megli.

Naravnost obožujem samotne potke, brez odvečnih proizvajalcev hrupa.  Na vrhu Ojstrice sva tako srečala vsega 4 ljudi in število se vse do Kamniškega sedla ni povečalo.

Še polna energije in neotečenih nog sva na vrhu Lučke Brane (Babe) na polno eksperimentirala s skakanjem in nevsakdanje pozirala. V tretje nama je uspela spodnja fotka.

Skupinska.

Skupinska.

Se sprašujete zakaj prevladujejo oblačne fotke? Že v zgodnjem popoldnevu so meglice zagrinjale vrhove, tako da sem moral prežati za vsakim sončnim žarkom. Ojstrica se mi je za trenutek prav skrivnostno razkrila.

V megli.

V megli.

Nisem si predstavljal, da se bo “masiv” Planjave toliko vlekel. Do markiranega vrha sva potrebovala kar nekaj časa, vendar ne zaradi zahtevnosti poti. Od Ojstrice4 moraš namreč pretacati še dva njena predvrhova in ko že misliš, da pred teboj stoji pravi vrh, ugrizneš v kislo jabolko, saj se takoj izza vogala pokaže nova skalna gmota.

Kateri je višji?

Kateri je višji?

Z vrha Planjave. V megli se kopa Lučki Dedec.

Z vrha Planjave. V megli se kopa Lučki Dedec.

Utrinek s poti.

Utrinek s poti.

Tudi Sukalnik je bil zabasan in lačen razgledov sem se tako moral za silo zadovoljiti s spodnjim posnetkom.

Pod stenami Planjave.

Pod stenami Planjave.

Na poti na Kamniško sedlo. Za Brano je ravno sonce zašlo. V ozadju je Turska gora.

Na poti na Kamniško sedlo. Za Brano je ravno sonce zašlo. V ozadju je Turska gora.

Ožarjeni.

Ožarjeni.

Tudi Planjava tone v spanec.

Tudi Planjava tone v spanec.

Po 11-urni hoji z vsemi foto postanki5 in prehojenimi cca. 11-imi kilometri ter opravljenimi dva tisoč višinci6, sva si pošteno zaslužila topel obrok in počitek. Po okrepčilni joti sva tudi midva utonila v spanec, saj naju je naslednji dan čakal zanimivejši del prečenja.

Prehojena trasa prvega dne: Planina Ravne – Sedelce – Mala Ojstrica – Ojstrica – Škarje – Lučka Brana – Planjava – Kamniško sedlo.

Zapis in fotke z drugega zornega kota si lahko pogledate tukaj


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. bi lahko rekel kar velikopotezno []
  2. Ojstrici []
  3. hvala Ana []
  4. če ne upoštevaš Babo []
  5. roko na srce: teh ni bilo malo []
  6. od tega je bilo 1200 m vzpona []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Šoder | 20 komentarjev »