.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Prečenje KS Alp – uvod

Objavil bostopor, dne Torek, September 29, 2009

Prejšnji teden je bil kot nalašč za hribe, saj je ponujal vsaj tri dni stabilnega vremena, zato se z Ano Pogačarjevo nisva kaj dosti obotavljala ter se hitro domenila za najino prvo1 skupno gorsko-fotografsko turo. Že nekaj časa se mi je po glavi podilo prečenje Kamniško-Savinjskih Alp, vendar so to bili le bežni prebliski, ki z zaresnim niso imeli dosti skupnega. Še dobro, da je tokrat Ana vskočila s svojim predlogom in detajlnim itinerarijem, tako da nisem potreboval veliko časa, da sem v vabo ugriznil. Toliko bolj, saj so mi vrhovi vzhodno od Kamniškega sedla predstavljali neznanko.

Štartala sva na planini Ravne, zahodno od Luč, na višini 1500 mnm in se v zmerni hoji ogrevala po lahkem terenu. Sopihajoč sem kar hitro opazil, da je kondicija na psu. Kaj ne bo, ko pa sem zadnje tedne več časa namenil plezanju in maltretiranju rok kakor hribovski kondiciji. Prav mi bodi.

Ojstrica v daljavi.

Ojstrica v daljavi.

Na poti se nama na robu Moličke planine, visoko nad Robanovim kotom, odpre pogled na staro in obnovljeno Kocbekovo zavetišče ter kapelico Sv. Cirila in Metoda datirana s konca 19. stoletja.

Stara Kocbekova koča in kapelica Sv. Cirila in Metoda. V ozadju Krofička.

Stara Kocbekova koča in kapelica Sv. Cirila in Metoda. V ozadju Krofička.

Kmalu na Sedelcu uzreva Korošico in Kocbekovo kočo, vendar nadaljujeva v smeri Male Ojstrice in nato po grebenu proti njeni večji izvedenki2.

Aljažek na vrhu Male Ojstrice. V ozadju greben Velika Zelenica - Križevnik.

Aljažek na vrhu Male Ojstrice. V ozadju greben Velika Zelenica - Križevnik.

Pogled na Korošico in Lučki Dedec.

Pogled na Korošico in Lučki Dedec.

Tokrat nisem bil deležen čudnih pogledov vsakič, ko sem fotoaparat ven potegnil, še manj pa očitkov ko sem pred tem na Sedelcu skočil do sosednjega kuclja le zato, da bi bolje uokviril nagledan motiv. Ni kaj, lepo je hoditi v družbi sebi podobnih, he he. Imel sem še to priložnost, da sem preizkusil novo igračko3, ribje oko – Peleng 8mm, kateri me je naravnost očaral. Prav zanimivih optičnih efektov je sposoben ta beloruski malček.

Na grebenu Mala Ojstrica - Ojstrica.

Na grebenu Mala Ojstrica - Ojstrica.

Robanov kot v ribji izvedbi.

Robanov kot v ribji izvedbi.

Odlično razgledišče.

Odlično razgledišče.

Na vrhu Ojstrice. Planjava je v megli.

Na vrhu Ojstrice. Planjava je v megli.

Naravnost obožujem samotne potke, brez odvečnih proizvajalcev hrupa.  Na vrhu Ojstrice sva tako srečala vsega 4 ljudi in število se vse do Kamniškega sedla ni povečalo.

Še polna energije in neotečenih nog sva na vrhu Lučke Brane (Babe) na polno eksperimentirala s skakanjem in nevsakdanje pozirala. V tretje nama je uspela spodnja fotka.

Skupinska.

Skupinska.

Se sprašujete zakaj prevladujejo oblačne fotke? Že v zgodnjem popoldnevu so meglice zagrinjale vrhove, tako da sem moral prežati za vsakim sončnim žarkom. Ojstrica se mi je za trenutek prav skrivnostno razkrila.

V megli.

V megli.

Nisem si predstavljal, da se bo “masiv” Planjave toliko vlekel. Do markiranega vrha sva potrebovala kar nekaj časa, vendar ne zaradi zahtevnosti poti. Od Ojstrice4 moraš namreč pretacati še dva njena predvrhova in ko že misliš, da pred teboj stoji pravi vrh, ugrizneš v kislo jabolko, saj se takoj izza vogala pokaže nova skalna gmota.

Kateri je višji?

Kateri je višji?

Z vrha Planjave. V megli se kopa Lučki Dedec.

Z vrha Planjave. V megli se kopa Lučki Dedec.

Utrinek s poti.

Utrinek s poti.

Tudi Sukalnik je bil zabasan in lačen razgledov sem se tako moral za silo zadovoljiti s spodnjim posnetkom.

Pod stenami Planjave.

Pod stenami Planjave.

Na poti na Kamniško sedlo. Za Brano je ravno sonce zašlo. V ozadju je Turska gora.

Na poti na Kamniško sedlo. Za Brano je ravno sonce zašlo. V ozadju je Turska gora.

Ožarjeni.

Ožarjeni.

Tudi Planjava tone v spanec.

Tudi Planjava tone v spanec.

Po 11-urni hoji z vsemi foto postanki5 in prehojenimi cca. 11-imi kilometri ter opravljenimi dva tisoč višinci6, sva si pošteno zaslužila topel obrok in počitek. Po okrepčilni joti sva tudi midva utonila v spanec, saj naju je naslednji dan čakal zanimivejši del prečenja.

Prehojena trasa prvega dne: Planina Ravne – Sedelce – Mala Ojstrica – Ojstrica – Škarje – Lučka Brana – Planjava – Kamniško sedlo.

Zapis in fotke z drugega zornega kota si lahko pogledate tukaj


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. bi lahko rekel kar velikopotezno []
  2. Ojstrici []
  3. hvala Ana []
  4. če ne upoštevaš Babo []
  5. roko na srce: teh ni bilo malo []
  6. od tega je bilo 1200 m vzpona []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

20 odgovorov v “Prečenje KS Alp – uvod”

  1. seamus pravi:

    huuuuuuuuu, super. Super tura in super fotke :D

  2. M&M pravi:

    hehe, energije še za skoke pred fotičem! kul.

  3. metka pravi:

    lepe fotke, kak aparat pa uporabljaš, če smem povprašati?

  4. mojcas mojcas pravi:

    Odlične fotke, ki te kar potegnejo vase :)

  5. McEnzie pravi:

    Bravo.

  6. McEnzie pravi:

    Canon EOS 50D

  7. mari pravi:

    Ja res čudivite slike, sem bila pred 14. dnevi prvič v Logarski. Pa je bilo tudi tako lepo. Kljub zanič kolenom mi je uspelo priti na Okrešelj. Moram priznati, da sem si kar nabrala nekaj novih moči. Vedno rada pogledam tvoj blog. lp.

  8. linn pravi:

    odlično, tudi jaz sme že hodila po tej poti in vreme je bilo pravtako idilično:)

  9. bostopor bostopor pravi:

    @Seamus: He he, hvala. Dolga, ampak sladka tura. Nadaljevanje kmalu sledi.

    @M&M: Prvi dan sva še skakala, drugi sva samo še hodila, tretjega dne pa so noge že pošteno protestirale.

    @Metka: Je že McEnzie odgovoril

    @MojcaS, McEnzie: Hvala.

    @Mari: Čestitke za dosežen cilj. Verjamem, da ti je na koncu bil ves trud lepo poplačan. Me veseli, da ti je blog všeč :)

    @Linn: Vremeje je bilo fajn, sicer če bi bilo manj meglic, se tudi ne bi branil.

  10. Ana pravi:

    Fajn je bilo! :) ))) Tista s skokom je res luštna, dobro, da nisva pristala v prepadu, hehe. Komaj čakam na naslednji zapis.

  11. bostopor bostopor pravi:

    Res je, Ana, prav luštno je bilo. Že zaradi tiste fotke se je splačalo vlačit stativ s seboj ;)

  12. Petra pravi:

    Super slike, super pot. Vedno rada berem tvoj blog. Le tako naprej!

  13. Matej pravi:

    No evo, spet isto k ponavad. Čist hude slike! Tako ti kot Ana(Ana če bereš tole, full so mi všeč tvoje slike. Sploh ker so precej kontrastne in saturated, kar je meni res fajn:))

    Glede čudnih pogledov pa to. Vem kako to zgleda, sem tudi sam deležen teh stvari. Samo pa pride fotkič prov, ko greš v hribe s kakimi norci. Ko si zmatran, začneš slikat in počiješ tiste pol minute:) Tako sem se celo zimo švercal, ko sem šel z Bricom v Laz:) Haha:)

    Ah te Kamniško-savinske. Ne morem se spravit v njih. Ne vem zakaj, ampak sploh mene privlačijo. Usekam sem na Julijske alpe in se kamor koli drugam prav težko spravim. Toj tko k z Norveško:) Polet sploh ne znam več nikamor drugam iti kot na sever:)

    Uglavnem, keep em comming. Objave in slike that is, mi te beremo:)

  14. delavec pravi:

    Skupinska je res huda še bolj bi bila če bi skakala na skali dve sliki višje od nje ;)

  15. bostopor bostopor pravi:

    @Matej: Še malo pa se bom pokvaril, he he. Sicer so fotke za lastno dušo, vendar jih z veseljem delim še z ostalimi. Pozimi, ko sem čisto zadihan, se vedno vlečem na fotografijo, he he. Tako imam izgovor, da vedno zadnji na cilj prispem ;) Glede lanskega Kanjavca ni bilo čisto nič drugače. Pridi v Kamniške, ne bo ti žal. Do takrat pa ne veš, kaj zamujaš… I will ;) !

    @Delavec: He he, ti pa imaš smisla za humor :)

  16. Matej pravi:

    Ja ja, sej vsi po večini slikamo za lastno dušo, ampak vseeno pa paše mal pokazat slike. Če ne za kaj drugega, zato, da tudi drugi vidijo kako je lepo v hribih.

    Ne sej imaš res, ko gledam tele tvoje slike, se moje mnenje spreminja. Sam vsak dan gledam Grintavec, Kočno, Kalški greben in mogoče imam zato odpor. Ampak za njima je še veliko zanimivih gora. Sedaj, ko sem videl slike, se bom sigurno tudi jaz odpravil na eno takšno pot kot ti. Samo verjetno bo krajša, ker 2000m višincev v enem dnevu… Ufff ne še, sem prešvoh:) Mogoče bo drugo leto bolje:)

    lp, Matej

  17. seamus pravi:

    @matej – tudi sam sem zanemarjal KS Alpe, dokler nisem prišel v Kamnik – od takrat je zgodba zrcalna ;) KS so sicer manjše atraktivne pa enako.

  18. bostopor bostopor pravi:

    @Matej: Odpor do Gora?? Ti se le zbrcaj, boš videl, da boš bogato nagrajen. in pozabi na številke, le pejdi, če ne bo šlo, se vseeno lahko kadarkoli obrneš :)

    @Seamus: A si priženjen Kamničan :D ? Kamniške imajo to prednost, da so blizu prestolnice in lahko skočiš na kakšno turco tudi v popoldanskem času. Se strinjam s tvojim zadnjim stavkom.

  19. Matej pravi:

    Niti ne odpor do gor, samo odpor so KS alp:) Še zdej ne vem kako sem lahko šel na Storžič:) Pogled je tak, bedn iz vrha:) Sama civilizacija.

    Ampak tvoje slike so mi dale navdih, da grem tudi sam izvest tole prečenje. Zadaj si malo skrit pred svetom in je takoj lepše:)

  20. bostopor bostopor pravi:

    @Matej: Storžič je pa ja ena lepa gora. Sicer ne nudi razgledov, kot jih ponujajo ostali vršaki iz Julijcev, je pa zato bližji in dostopnejši. Če so te fotke motivirale, je to za blog še dodaten plus :)