.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Arhiv za December 2009

New Zealand, here we come.

Objavil bostopor dne Sreda, December 2, 2009

Prišel je december in z njim mesec oddiha. Možgančke peljem na pašo na drug konec sveta, zato bo blog do konca leta sameval. V tem času bom pridno fotografiral in užival v raziskovanju, tako da za nove objave vam ni treba skrbeti – materiala bo!.

Skratka, od rodne dežele kiwijev in all blacksov me ločita dva dneva letaliških jag in skupaj 24 ur čistega letenja1. Komaj čakam :)

New Zealand.

New Zealand

Vir fotografije: Nasa


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. beri: prisilnega sedenja. Že v kinu včasih komaj film presedim, kaj šele to []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v tujina | 7 komentarjev »

V iskanju kozorogov

Objavil bostopor dne Torek, December 1, 2009

Tokrat sem jo sam mahnil v hribe, v upanju, da bom lahko posnel zimsko nadaljevanje meni ljube serije fotografij. Že ne vem kolikokrat sem rinil skozi Sovatno, ampak se mi vsakič zdi, kot da se jo ne bom nikoli naveličal. Vedno se rad ozrem po Steni in med počitkom iščem navidezne linije raznih smeri, v katerih so desetljetja nazaj kleni pobje prvič preizkušali svoj pogum.

Stena.

Stena.

Jaz sem imel občutno skromnejše cilje: najprej priti do Dovških vrat, nato pa – glede na razmere – se bi odločil za nadaljno pot1. Bliže ko sem bil sedlu, bolj je veter bril, tako da sem se na trenutke moral obrniti s hrbtom proti vetru, da sem lahko normalno zadihal. Ni mi bilo žal glede vztrajanja, kajti na vrhu so me dočakali enkratni razgledi. Kozorogov pa kakopak od nikoder, saj so sunki vetra na trenutke bili prav ubijalski.

Strmo v breg.

Strmo v breg.

...

...

Stenar.

Stenar.

Sosedi.

Sosedi.

Kredarica.

Kredarica.

Za ogromno skalo si poiščem zaveterje in v družbi vršakov ter kavk pomalicam.

Gorski fehtarji.

Gorski fehtarji.

Soča se je kopala v megli in nizki oblačnosti, tako da sem na trenutke kar sočustvoval s tistimi v dolini. Pa naj še kdo reče, da v hribih ni lepo. Pomrznjen sneg v senčnih legah me je odvrnil od obiska spodnjega kriškega jezera, obenem so me popoldanski opravki opomnili, da bo počasi potrebno začeti s sestopom. Malo žalosten, ker nisem videl rogačev, se poslovim.

Razgled in pol.

Razgled in pol.

Še malo širše.

Še malo širše.

Planja in Razor.

Planja in Razor.

Med sestopom oko uzre brezskrbne parkljevce, ki so obedovali na ozki polički in se nastavljali sončnim žarkom. Na povabilo, da jih še kdaj obiščem, se bom vsekakor odzval.

Brezskrbno...

Brezskrbno...

... so uživali na sončnih poličkah.

... so uživali na sončnih poličkah.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. del zimske opreme sem zjutraj v naglici pozbil doma []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šoder | 15 komentarjev »