.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Arhiv za 'Šoder' Kategorija

Zimski Kanjavec

Objavil bostopor dne Ponedeljek, Marec 9, 2009

Prejšnji petek nam je Tine posredoval Bricevo povabilo, da se pridružimo in tako aktivno preživimo vikend v neokrnjeni naravi. Od vseh debeluharjev sva, poleg Tineta, bila z Moniko edina, ki sva se povabilu odzvala1. Štartali naj bi v petek popoldne in plan je bil, da v soju čelk pridemo do planine V Lazu. Zaradi vseh organizacijskih prigod, smo se v Bohinjski Bistrici dobili krepko v objemu noči. Tu smo se spoznali z ostalimi akterji: Mitja, Matej, Franci in Pavle2.

Čeprav v Lazu sem že bil, sem vesel, da so nas počakali, saj v noči bi najverjetneje zašli s poti. Z avtomobili krenemo v klanec z željo, da čimviše prilezemo in si tako skrajšamo mukotrpne višince pri sestopu. Kolesnice so bile precej globoke in že po nekaj deset prevoženih metrih mi podvozje ni bilo več hvaležno. Zaradi snega je spodaj vse hreščalo, a drugega kakor riniti naprej nisem mogel. Spomnem se, da so sekunde trajale celo večnost, preden sem našel mesto, kjer sem lahko parkiral jeklenega konjička. Še dobro, da so bile temperature prijazne in sneg tako ni bil pretrd. Za trenutek mi je bilo skoraj žal, da sem prišel, a me je že nasmejal Tinetov rek: “Do koder lahko avto vozi, alpinist ne hodi”. Preložimo in na brzino zbašemo vso opremo v večji kombi, ki nas je kakor vreče krompirja pripeljal do izhodiščne točke. V vsej naglici sem med prelaganjem pozabil denarnico v avtu in to na vidnem mestu. Saj najverjetneje bi me ob prihodu pričakala s celo šipo, ampak zakaj bi dajal priložnosti3, če to ni potrebno. Po drugi strani bi sicer non-stop mislil na to in od ture ne bi imel kaj dosti. Tako sem stekel ponjo in se že pred samim skupinskim odhodom ogrel na delovno temperaturo.

Sama pot je sprva potekala po zasneženem makadamski poti, nato pa strmo zavila v breg in nas vijugajoč med smrekami peljala daleč stran od civilizacije. Nebo je bilo brez oblačka in polno zvezd. Moniko sem prosil, naj za trenutek ugasne čelko in zazrt v nebo sem imel svoj minutni odklop. Vsepovsod temna tišina, visoko zgoraj pa le sijoči biserčki brez kakršnegakoli svetlobnega onesnaževanja! Kako božansko, kaj takega v dolini vsekakor ne doživiš.

Po pregaženih 3 urah in pol, smo izmučeni prispeli do koče polni gostoljubja, saj nam Stane – še preden smo se dobro razpakirali -  takoj postreže s toplim čajem. Človek v takih trenutkih ne potrebuje velikih reči. Le pristen nasmeh in skodelico toplega napitka. Po okrepčilu in kratkem pogovoru me je kmalu zmanjkalo. Horizontala je vabila. Jutri bo še pestro, pomislim.

Jutranji okoliški pogledi me očarajo. Vse je prekrito z debelim belim prtom, pod katerim se ostrešja stanov dobesedno šibijo.

Jutranji pogled proti Lazoviškemu prevalu.

Jutranji pogled proti Lazoviškemu prevalu. Levo Debeli vrh, desno Ogradi.

Preberi preostanek članka »


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. že prav, ne vejo, kaj so zamudili, he he []
  2. če sem si zadnje ime dobro zapomnil, saj sem slab z imeni []
  3. časi se spreminjajo in žal tudi ljudje, ki obiskujejo gore []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v zimski pohodi, Šoder | 7 komentarjev »

Mojstrovka po Hanzovi

Objavil bostopor dne Četrtek, November 6, 2008

Končno! Po – zame neskončno – dolgem1 in dobrem mesecu sedim ponovno za svojim računalnikom. Čeprav sem skušal ohranjati jeklene živce, so le-ti pokali kakor najlon. Kako da ne, saj po n-tih formatiranjih in inštalacijskim črevom ter n+1 permutacijah RAM-ov iz slota v slot, se bi še kakemu Sizifu ali morda Don Kihotu zasmilil. Kot popolni računalniški analfabet sem z rezultatom več kot zadovoljen2. Kako dolgo, bom še videl. Če bom zamujal z objavami, boste vedeli zakaj.

Preberi preostanek članka »


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. ja ja, težko je danes brez interneta []
  2. It’s alive []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šoder | 5 komentarjev »

Triglav čez Plemenice? Pa kdaj drugič!

Objavil bostopor dne Ponedeljek, September 8, 2008

Čeprav sem spal pičle tri ure, mi bujenje ob – za običajne ljudi – nenormalni uri ni povzročalo nobenih težav. Vznemirjenost je igrala pomembno vlogo, saj naj bi se v soboto povzpela na našega očaka. Na simbol slovenstva. Na najvišji vrh Julijskih Alp. Na edino goro od vseh gora, ki jo povprečen1 podalpski prebivalec pozna. Če pogovor kdaj nanese na hribe, sem nemalokrat priča sledečemu vprašanju: “A na Triglavu si že bil?” Na nepritrdilen odgovor sogovornikova obrazna mimika izraža začudenje. Moje stališče, da mi gneča v hribih ne diši, naleti na gluha ušesa, zato se niti ne spuščam v debate o smislu množičnih pohodov, kjer se trume pohodnikov valijo proti zastavljenemu vrhu in spotoma kalijo blažen mir. Tri sezone aktivnega hribovskega udejstovanja sem raje posvečal ostalim, bolj zanimivim vrhovom in se mu tako uspešno izogibal. Končno je napočil čas, da občutim ali bom na vrhu Triglava kaj več Slovenec kot sicer. Če sem iskren, me bolj kot sam vrh očaka zanima pot. Za cenen patriotizem se pač ne zmenim.

Preberi preostanek članka »


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. kar se visokogorja tiče []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šoder | 16 komentarjev »

Razor (2601 m)

Objavil bostopor dne Ponedeljek, Avgust 25, 2008

Petek popoldne. Služba. Za ta teden imam dovolj kvarjenja vida in buljenja v ekran. Nestrpno pričakujem, da ura odbije dve1, saj oči so že dovolj utrujene od polmeterskega fokusiranja ter nujno porebujejo nekaj, na čemer se lahko odpočijejo. Hribi se ponovno izkažejo za odličen predlog. Vedno znova se pred odhodom v višave počutim, kakor da bi šel na prvi, skoraj slepi zmenek. Čeprav lepote gore opazuješ iz daljave in vseh zornih kotov, ter se ti pogled nanjo zdi domač, še zmeraj dokler nisi tam, ne veš kaj lahko pričakuješ. Z Razorjem sem se spogledoval kar nekaj časa. Kot sramežljiv zelenec sem se izogibal vsakemu, s pikicami označenemu gorskemu svetu. Kar nekaj višinskih metrov in veliko pregaženega šodra je bilo potrebnega, da sem se dovolj sigurnega počutil in zakorakal v njegovo pobočje.

Vse se je pričelo v Vratih, kjer naju je pot popeljala skozi Sovatno, proti Kriškim podom. V večernem soncu sem sopihal in bentil čez obilen pizza obrok, ki mi je kot kamen padel v želodec. Ja, ugotovil sem, da ni ravno pametno jesti pred vzponom četudi si lačen kakor volk, saj sem večino energije porabil za prebavljanje te kepe ogljikovih hidratov. Po nekaj desetminutni hoji se je oča pred nama že kitil s škrlatnimi barvami.

Večerno sončenje Mogočna stena.

Preberi preostanek članka »


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. še dobro, da imam fleksibilen urnik []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šoder | 4 komentarjev »

Svinjak (1653 m)

Objavil bostopor dne Torek, Avgust 19, 2008

Vreme za praznik in vikend ni bilo ravno navdušujoče, milo rečeno, bil sem pissed-off, saj sva morala odhod dvakrat preložiti. Sprijaznjen z dejstvi,  da narava ima svoje zakonitosti ter da ne bo nič s hribi, me je napoved za lepo nedeljo pustila čisto hladnega. Ali je temu botrovalo pretirano čakanje in brskanje po tej strani, oziroma gola užaljenost do višjih sil, bo ostala večna uganka. Razum je čez čas nadvladal čustva, saj imam preveč rad hribe, da bi se kujal in kar doma ostal. Tokrat je asfaltna pot standardno zasedbo prpipeljala do soške vasice Kal – Koritnica. Ugotavljam, da se zadnje čase več potikam po teh krajih, kakor po domačih, obalnih. Zakaj je temu tako in zakaj sem morje zamenjal za hribe, pa morda kdaj drugič.

Čeprav meri borih 1653 metrov nad morsko gladino in sem že prelazil kar nekaj višjih hribov, me je njegova drzna podoba navdušila že na samem začetku. Strmo dvigajoča in zašiljena konica je prebalada jutranje oblake in obljubljala pester kolenogriz.

Tam gor sva namenjena  Svinjak

Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šoder | 4 komentarjev »