.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Arhiv za 'zimski pohodi' Kategorija

Nad oblaki

Objavil bostopor dne Ponedeljek, Januar 25, 2010

Redkobesedeno bom povzel vikend dogajanje z naslednjimi besedami: dobra družba, gore, sonce, visoko nad oblaki. V soboto smo se martinčkali na Velikem vrhu, včeraj pa prepikali Y-grapo do vrha Begunjščice. Pa kaj bi dolgovezil, naj fotografije1 več povedo.

Kofce so izza ovinka.

Kofce so izza ovinka.

Akrobacije snežnega navdušenca.

Akrobacije snežnega navdušenca.

Za nekaj ur zapuščamo megleni pokrov.

Za nekaj ur zapuščamo megleni pokrov.

Gorsko tihožitje.

Gorsko tihožitje.

Z vsakim korakom smo višje.

Z vsakim korakom smo višje.

Na grebenu.

Na grebenu.

Eni pod, drugi pa nad meglenim pokrovom.

Eni pod, drugi pa nad meglenim pokrovom. Vsakemu svoje.

Prehojena pot.

Prehojena pot.

Proti Kladivu.

Proti Kladivu.

Veliki vrh nas čaka.

Veliki vrh nas čaka.

Onkraj meje.

Onkraj meje.

Eh...

Eh...

Zoom (hvala Miha)

Zoom (hvala Miha).

Prijatelja.

Prijatelja.

Nazajgrede opazujemo zamudnike.

Nazajgrede opazujemo zamudnike.

Grintovci.

Grintovci.

V nedeljo je fotoaparat zabeležil sledeče:

Ponovno megla. V ozadju je viden Veliki vrh.

Ponovno megla. V ozadju je viden Veliki vrh.

Dobro za kondicijo. Pred vstopom v centralno grapo smo zavili levo v smeri ipsilona.

Dobro za kondicijo. Pred vstopom v centralno grapo smo zavili levo v smeri Ipsilona.

Ošiljena scenografija.

Ošiljena scenografija.

Nekaj višincev smo le naredili.

Nekaj višincev smo le naredili...

... do grebena nas loči še nekaj malega telovadbe.

... do grebena nas loči še nekaj malega telovadbe.

Valentina"grize".

Valentina v elementu.

Gremo naprej.

Gremo naprej.

Pozerka.

Pozdrav k soncu (in fotoaparatu).

Svet pod nami.

Svet pod n(og)ami.

Svoboda.

Svoboda.

Otok.

Otok.

Greben Košute.

Greben Košute.

Oča.

Oča.

Vrh Begunjščice, v ozadju pa Stol in Vrtača.

Vrh Begunjščice, v ozadju pa Stol in Vrtača.

Stol.

Stol.

Po skoraj dvournemu postanku na vrhu smo po centralni grapi odpikali nazaj v meglo in mraz.

Po skoraj dvournemu postanku na vrhu smo (s težkim srcem) po centralni grapi odpikali nazaj v meglo in mraz.

Baterije sem napolnil, možgane prezračil, tako da sem pripravljen na novo dozo dolgih dnevov za knjigami. Sedaj bo dosti lažje.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. z izborom nisem imel lahkega dela []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v zimski pohodi | 36 komentarjev »

Kredarica

Objavil bostopor dne Ponedeljek, Januar 4, 2010

Po mesecu premora se ponovno vračam za tipkovnico. Preden začnem s fotoreportažo po Novi Zelandiji, bom vrinil eno domačo, aktualno objavo1 z nekaj gorskimi fotografijami. Dolga odsotnost domačih hribov me je spodbudila, da sem se pridružil skupinici, ki si je za prvi vikend v novemu letu za cilj izbrala Kredarico. Do najvišje ležeče slovenske visokogorske postojanke smo pregazili v prej kot idealnih razmerah, saj nas je zadnjih 200 višinskih metrov spremljala dokaj gosta megla s sunki vetra in sneženjem.

Napor preteklega dne je v hipu zbledel ob pogledu na prekrasno, umito a zelo hladno jutro. Živo srebro pri vremenarjih je pokazalo -19°C, zato ni čudno, da je tudi fotoaparat občasno trokiral. Težave z avtofokusom so lepo vidne na določenih fotografijah, zato vas prosim, da zamežite na eno oko. Pojdimo k stvari:

Žareče jutro.

Žareče jutro.

Triglav v jutranjem plašču.

Triglav v jutranjem plašču.

Kredarica s Triglavom v ozadju.

Kredarica s Triglavom v ozadju.

Še z drugega zornega kota.

Še z drugega zornega kota.

Malo širše zajeto.

Malo širše zajeto.

Sunki vetra niso bili prijazni.

Sunki vetra niso bili prijazni.

Sosednji vršaki.

Sosednji vršaki.

Staničeva koča je še vedno v senci.

Staničeva koča je še vedno v senci.

Soseda.

Soseda.

Jani je ravnokar prismučal.

Jani je ravnokar prismučal.

Vetre ne pojenja.

Veter ne pojenja.

Zimska.

Zimska.

Jani je imel lažji sestop.

Jani je imel lažji sestop.

Pot v dolino mu je hitro minila.

Pot v dolino mu je hitro minila.

Ostali smo morali še malo gazit.

Ostali smo morali še malo gazit.

Triglav v vsem svojem sijaju.

Triglav v vsem svojem sijaju.

Kod smo gazili dan poprej.

Kod smo gazili dan poprej.

...

...

Zimska idila.

Zimska idila.

Stene VDV-ja so se impozantno dvigale.

Stene VDV-ja so se impozantno dvigale.

Dolina Krme.

Dolina Krme.

Lp, S.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. upam, da ne zamerite preveč ;) []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v zimski pohodi | 17 komentarjev »

Po Bosovi grapi na Brano

Objavil bostopor dne Torek, Marec 24, 2009

Po nekaj vikendih frikanja na primorskem, sem si ponovno zaželel snega in gorskega pridiha. Odločitev je padla, da gremo tokrat pogledat v KS Alpe. Če bodo razmere ob vstopu dobre, se napotimo v Bosovo grapo in naprej na Brano, sicer samo do Kamniškega sedla. Glede na letni čas in stanje v gorah, se je na take ture potrebno zgodaj podati, zato smo iz prestolnice odrinili že ob 5:30. Pot do Jermance je bila v celoti kopna.

Pred vstopom v grapo pospravimo palice in se opremimo z železjem.

Primerno opremljeni se podamo v grapo.

Primerno opremljeni se podamo v grapo.

Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v zimski pohodi | 2 komentarjev »

Zimski Kanjavec

Objavil bostopor dne Ponedeljek, Marec 9, 2009

Prejšnji petek nam je Tine posredoval Bricevo povabilo, da se pridružimo in tako aktivno preživimo vikend v neokrnjeni naravi. Od vseh debeluharjev sva, poleg Tineta, bila z Moniko edina, ki sva se povabilu odzvala1. Štartali naj bi v petek popoldne in plan je bil, da v soju čelk pridemo do planine V Lazu. Zaradi vseh organizacijskih prigod, smo se v Bohinjski Bistrici dobili krepko v objemu noči. Tu smo se spoznali z ostalimi akterji: Mitja, Matej, Franci in Pavle2.

Čeprav v Lazu sem že bil, sem vesel, da so nas počakali, saj v noči bi najverjetneje zašli s poti. Z avtomobili krenemo v klanec z željo, da čimviše prilezemo in si tako skrajšamo mukotrpne višince pri sestopu. Kolesnice so bile precej globoke in že po nekaj deset prevoženih metrih mi podvozje ni bilo več hvaležno. Zaradi snega je spodaj vse hreščalo, a drugega kakor riniti naprej nisem mogel. Spomnem se, da so sekunde trajale celo večnost, preden sem našel mesto, kjer sem lahko parkiral jeklenega konjička. Še dobro, da so bile temperature prijazne in sneg tako ni bil pretrd. Za trenutek mi je bilo skoraj žal, da sem prišel, a me je že nasmejal Tinetov rek: “Do koder lahko avto vozi, alpinist ne hodi”. Preložimo in na brzino zbašemo vso opremo v večji kombi, ki nas je kakor vreče krompirja pripeljal do izhodiščne točke. V vsej naglici sem med prelaganjem pozabil denarnico v avtu in to na vidnem mestu. Saj najverjetneje bi me ob prihodu pričakala s celo šipo, ampak zakaj bi dajal priložnosti3, če to ni potrebno. Po drugi strani bi sicer non-stop mislil na to in od ture ne bi imel kaj dosti. Tako sem stekel ponjo in se že pred samim skupinskim odhodom ogrel na delovno temperaturo.

Sama pot je sprva potekala po zasneženem makadamski poti, nato pa strmo zavila v breg in nas vijugajoč med smrekami peljala daleč stran od civilizacije. Nebo je bilo brez oblačka in polno zvezd. Moniko sem prosil, naj za trenutek ugasne čelko in zazrt v nebo sem imel svoj minutni odklop. Vsepovsod temna tišina, visoko zgoraj pa le sijoči biserčki brez kakršnegakoli svetlobnega onesnaževanja! Kako božansko, kaj takega v dolini vsekakor ne doživiš.

Po pregaženih 3 urah in pol, smo izmučeni prispeli do koče polni gostoljubja, saj nam Stane – še preden smo se dobro razpakirali -  takoj postreže s toplim čajem. Človek v takih trenutkih ne potrebuje velikih reči. Le pristen nasmeh in skodelico toplega napitka. Po okrepčilu in kratkem pogovoru me je kmalu zmanjkalo. Horizontala je vabila. Jutri bo še pestro, pomislim.

Jutranji okoliški pogledi me očarajo. Vse je prekrito z debelim belim prtom, pod katerim se ostrešja stanov dobesedno šibijo.

Jutranji pogled proti Lazoviškemu prevalu.

Jutranji pogled proti Lazoviškemu prevalu. Levo Debeli vrh, desno Ogradi.

Preberi preostanek članka »


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. že prav, ne vejo, kaj so zamudili, he he []
  2. če sem si zadnje ime dobro zapomnil, saj sem slab z imeni []
  3. časi se spreminjajo in žal tudi ljudje, ki obiskujejo gore []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v zimski pohodi, Šoder | 7 komentarjev »

Pod Montažem

Objavil bostopor dne Petek, Februar 27, 2009

Dva tedna nazaj smo se potikali na drugi strani meje, v zahodnih Julijcih. Morda je nova destinacija botrovala k temu, da se je nedeljske rekreacije udeležila zajetna gručica navdušencev. Za en mali bataljon nas je bilo. Da bi strnjeno hodili, mi je bilo že takoj na začetku jasno, da je čista utopija. Že po nekaj ovinkih snežne avtoceste smo se pomalem razgubili, saj je vsak imel svoj tempo. Sam sem jo mahnil naravnost navzgor, po gazi, saj gneča različnih rekreativcev mi ni bila preveč po godu. Imam raje tišno in mir, he he.  Okolica pa taka, da sapo loviš. Takoj ko smo prestopili gosto mejo iglavcev so nas, kamorkoli si pogledal, spremljala pocukrana ostenja.

Zame novi svet.

Zame novi svet.

Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v zimski pohodi | 3 komentarjev »