.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Prečenje KS Alp – zaključek

Objavil bostopor dne Ponedeljek, Oktober 5, 2009

Telefonska budilka me predrami in ko se končno zavem, bi najraje ne bil tam. Misel na še en dan hoje mi ni bila ravno po godu, saj so aktivnosti preteklih dni pustile svoj pečat. Otrdele ramenske mišice so protestirale že ob sami misli na nahrbtnik, medtem ko so se otekla stopala otepala gojzerjev kot hudič križa. Po polurnem samopreprčevanju, da je vse v glavi, vendar le pripravljen stopim na plano, kjer se mi jutranja romantika ponudi kot začasni obliž.

Jutro na Kokrskem sedlu.

Jutro na Kokrskem sedlu.

Kalška gora.

Kalška gora.

Zoisova koča.

Zoisova koča.

Že v prvih 50-ih  višincih nama je v polsnu uspelo dvakrat zaiti z markirane poti in tako sva bila deležna posebne jutranje telovadbe po krušljivem pobočju. Ogreta nadaljujeva po melišču pod steno Kalške gore in više do razcepa, kjer spotoma obiščeva še njen vrh.

Lepotca se prebujata.

Lepotca se prebujata.

Kalški Greben z vrha Kalške gore.

Kalški Greben z vrha Kalške gore.

Priznam, da tako lepih razgledov na KS Alpe še nisem bil deležen. Vršaki so bili skoraj na dosegu roke, obenem – z zadovoljstvom v očeh – sem se sprehajal po vrhovih in ustvarjal nevidno linijo prehojene poti.

Za spomin.

Za spomin.

Štruca in Skuta z drugačne perspektive.

Štruca in Skuta z drugačne perspektive.

Proti Škrbini.

Proti Škrbini.

Označba na kamnu naznanja zanimiv odsek.

Označba na kamnu naznanja zanimiv odsek.

Škrbina med Kalško goro in Kalškim Grebenom je bila prava poslastica tega dne. Navpičen desetmeterski odsek je lično zavarovan in predstavlja “najzahtevnejši” del celotnega prečenja.

Navpičen spust do Škrbine.

Navpičen spust do Škrbine.

Do vrha Grebena sem kar sopihal, ampak so mi razgledi vedno znova polnili baterije. A vam ne bi?

Prehojena pot predhodnega dne s Kalško goro v ospredju; desno so lepo vidni Kotliči.

Prehojena pot predhodnega dne s Kalško goro v ospredju; desno so lepo vidni Kotliči.

Zlata preproga.

Zlata preproga.

Na Škrbini pod Vrhom Korena sva premlevala možnost, da se bi povzpela še na Ježa, vendar je utrujenost fizičnega prevladala nad željo, tako da sva ubrala lažjo1 pot mimo planine Dolge Njive. Med spustom so prsti že pošteno nabijali in želel sem si le, da bi čimprej prišla na cilj.

Planina Dolga Njiva.

Planina Dolga Njiva.

Nekaj olajšanja je prstom nudil klanček na spodnji fotografiji, vendar sem se zavedal, da prej ali slej se bo treba tudi spustiti…. in tega sem se najbolj bal.

Še zadnji vzpon.

Še zadnji vzpon.

Oblaki zagrinjajo greben.

Oblaki zagrinjajo Greben.

Favna in...

Favna in...

... inventar s Krvavca.

... inventar s Krvavca.

Do Gospinca naju je ločilo dobrih tristo metrov mukotrpnega, lahko bi tudi rekel nagravžnega spusta, saj nisem več vedel, kako bi stopal ne da bi mi kljuvalo. Poskusil sem tudi z bočnim sestopanjem, vendar dolgoročno ni pomagalo. Vsak korak je bil pojem zase in vsak se je odražal skozi center za bolečino. Nakar, v izogib dolgemu trpljenju, sem zadnjih sto metrov travnatega pobočja kar pretekel. Če je bolelo? Je, vendar je hitreje minilo, he he.

Na najino presenečenje2 je bila koča zaprta, tako da sva ostala brez tako željene jote. Še dobro, da je vsaj nihalka obratovala3.

Zadnji dan sva v sedmih urah opravila s približno osmimi kilometri markiranih poti in 1400 višinci4 in prehodila sledečo pot: Kokrsko sedlo – Kalška gora – Kalški Greben – Škrbina – planina Dolga Njiva – Dom na Gospincu.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. in na videz bolj položno []
  2. in žalost []
  3. čeprav z zamudo zaradi elektro defekta []
  4. od tega 850 metrov je bilo spusta []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Šoder | 4 komentarjev »

Prečenje KS Alp – jedro

Objavil bostopor dne Četrtek, Oktober 1, 2009

Razjahane žimnice in škripajoče postelje v visokogorskih postojankah niso ravno sopomenke za dober spanec, vendar človek se vsega navadi. Vse to vzame v zakup v zameno za enkratne prizore, ki jih samo mati narava zmore. Še malo zaspanega in jutranje zarjavelega me rdeča zarja popelje v nek drugi svet, daleč stran od kaotičnega mestnega vrveža, kjer z majhno žličko počasi okušam vse njegove dobrote.

Jutranja zarja.

Jutranji žar.

Ob pogledu na Brano ugotovim, da obstajajo še bolj pridni od naju; kdaj sta vstala1 pa nočem niti vedeti. Prav lepo ju je bilo videti v kontrastnem prebujajočem soncu.

Nekateri se že vračajo.

Nekateri se že vračajo.

S Kamniškega sedla se napotiva proti Turski gori in Brano izpustiva, saj sva jo oba že večkrat obiskala; sam tudi v zimskih pogojih, tako da sva energijo raje hranila za druge vršake. Jutranja rosa nama je z mokro skalo dodatno popestrila pot do Kotličev, vendar z večjo mero pozornosti tudi to ni bil problem.

Kotliči in Turska gora.

Kotliči in Turska gora.

Utrinek s poti.

Utrinek s poti.

Pot naju nato popelje skozi preduh Sod brez dna in naprej do vrha Turske gore.

Sod brez dna.

Sod brez dna.

Z vrha Turske gore se kraljevi par lepo razkazuje.

Z vrha Turske gore se lepo vidi, kako se kraljevi par razkazuje.

Nato se spustiva do zašodranega vstopa (izstopa) v Turski žleb in prigarano višinsko razliko oklestiva za stotaka.

Turski žleb in Mrzla gora v ozadju.

Turski žleb in Mrzla gora v ozadju.

Mogočne stene Skute mi ves čas preusmerjajo pozornost.

Pot na Skuto.

Pot na Skuto.

Skalni noži.

Skalni noži.

Po prevladujočem šodru se je plezarija končno lahko pričela. Med vzpenjanjem na Strežo sva lahko opazovala gornika, ki sta prečila oster in drzno izpostavljen greben Rinke -Skuta. Ja, bo treba enkrat tudi tam gor skočit. Žal je teleobjektiv doma ostal, zato upajte, da bo kaj Ana objavila.

Rekreacija.

Rekreacija.

Greben Rinke - Skuta

Greben Rinke - Skuta

Prehojena pot.

Prehojena pot.

Razgledi z vrha Skute. Lepo je viden oster greben do Rink.

Razgledi z vrha Skute. Lepo je viden oster greben do Rink.

Med počitkom na drugem najvišjem vrhu Kamniško-Savinjskih Alp sem lahko opazoval kavke, te visokogorske fehtarje, kako so razgrabile vsako njim namenjeno drobtinico kruha. Vse razen ene. Izbirčnica se za kruh ni zmenila, nora je pa bila na rozine, tako nora, da se le-te niso tal dotaknile…

Nora na rozine.

Nora na rozine.

Nadaljujeva mimo Štruce, ki me je v dotičnem trenutku bolj na hobotnico asocirala.

Hobotnica v senci.

Hobotnica v senci.

Še se vrnem.

Še se vrnem.

Končno prispeva do vrhunca dneva – Dolgega hrbta, ki povezuje Štruco z Mlinarskim sedlom. Zračna pot je sepljana po samem grebenu in nudi zares uživaško poplezavanje.

Poslastica.

Poslastica.

Prvi skok.

Prvi skok.

Drugi skok.

Drugi skok.

Na vrhu Dolgega hrbta še malo eksperimentiram z ribjim očesom2 nad katerim sem več kot navdušen.

Kaj naju še čaka.

Kaj naju še čaka.

Moon calling Earth.

Moon calling Earth.

Na Mlinarskem sedlu začneva utrujena, a še vedno pri močeh, premlevati o obisku Grintovca. Bolj kot sam vzpon naju je mučil dolgotrajen in neatraktiven sestop po Strehi. Naposled se le odločiva, da se povzpneva tudi na prvaka KS Alp, sicer kakšno prečenje bi to sploh bilo. Odločitev se nama je obrestovala, saj se noben od naju ni povzpel po tej poti, ki naju je vodila preko Malega Jezerskega Grintovca in nama nudila zanimive poglede na še neobiskano Kočno.

Zanimiv greben do Kočne.

Zanimiv greben do Kočne.

Da je počitek na vrhu še kako sedel, vam ne rabim posebej razlagati. Uživala sva v popoldanskem martinčkanju in čudovitih razgledih, ki je naše oči popeljal daleč stran, na izhodišče dneva.

Tam daleč sva danes začela.

Tam daleč sva danes začela.

Kočna v vsem svojem sijaju.

Kočna v vsem svojem sijaju.

Sestop se je sicer res vlekel, vendar nama je postregel z odlično mehko-oranžno svetlobo, ob kateri je prst samodejno pritiskal na sprožilec. Prav nepozabno je bilo opazovati škrlatno oplemeniteno Kalško goro in Kalški greben – najina cilja za naslednji dan.

Plani za naslednji dan.

Plani.

Zoisova koča in Kalška gora.

Zoisova koča in Kalška gora.

Ob približno enaki časovnici kot prvi dan, sva prepešačila približno 9 km in opravila z razgibanimi 2300 višinci3.

Prehojena pot drugega dne: Kamniško sedlo – Kotliči – Turska gora – Skuta – Dolgi hrbet – Mlinarsko sedlo – Grintovec – Kokrsko sedlo.

Več fotografij in teksta kakopak najdete tukaj


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. oz. od kod sta prišla []
  2. mi je že znano v katero smer bo šel naslednji nakup, he he []
  3. vzpon in sestop sta tokrat v razmerju 1:1 []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Šoder | 9 komentarjev »