.::. šoderplac .::.

  • .::. Od bobniča do možganov .::.

Zelnarica

Objavil bostopor dne Četrtek, November 26, 2009

Skajni čas, da sem frikarijo zamenjal s kakšno turo v gorah. Po preživeti jeseni v vertikali, je bila kondicija tako na psu, da ni bilo nič čudnega, ko sem na poti sopihajoče bentil nad pregovorno frikovsko lenobo1. Začelo se je zgodaj zjutraj, ko sva se z Glinškom peljala proti Julijcem, čeprav v štartu sploh nisva vedela, kam bi pravzaprav šla. Med potjo, po nekaj ping-pong variantah, se le zediniva in si tokrat za cilj izbereva Zelnarico. Pripeljeva se do planine Blato, nakar strmo v breg mimo koče na Planini pri Jezeru, kjer si vzamem čas za občudovanje zamrznjenega jezera in obenem z veseljem stisnem par posnetkov.

Hiška nad jezerom.

Hiška nad jezerom.

Zamrznjeno...

Zamrznjeno...

... jezero.

... jezero.

Igra svetlobe.

Igra svetlobe.

Pot naju vodi mimo planine Dedno polje2 in naprej pod pobočja Krede in Slatne. Do sem je bil sneg za hojo ravnopravšnji, naprej – na južnih pobočjih – pa premehak, tako da se je včasih udiralo do kolen.

Planina Dedno polje.

Planina Dedno polje.

Nemi svet lepote.

Nemi svet lepote.

Kopica se bohoti.

Kopica se bohoti.

Strmo v breg.

Strmo v breg.

Družbo nam je delala spokojna tišina in trop plašnih gamsov, ki so z varne razdalje opazovali prišleka.

Spokojna pokrajina.

Spokojna pokrajina.

Plašljiva družba.

Plašljiva družba.

...

...

Prvotna ideja, da bi se povzpela do Vratc je splavala po snegu, ker se nama je mikavna flanka kar sama od sebe ponujala, da jo preizkusiva. Naporno gaženje se nama je več kot izplačalo, saj so naju dočakali fantastični razgledi nad dolino sedmerih jezer.

Razgledi čakajo.

Razgledi čakajo.

Poplačan trud.

Poplačan trud.

Ledvička, Lepo Špičje in širni svet Julijcev nama je bil skoraj na dosegu rok. Da sva uživala ne rabi posebej poudarjati.

Daleč do Ledvičke.

Daleč do Ledvičke.

Dolina jezer s Špičjem.

Dolina jezer s Špičjem.

Od Krna do Razorja.

Od Krna do Razorja.

Proti Kanjavcu in Triglavu.

Proti Kanjavcu in Triglavu.

Vrnila sva se po grebenski poti, ki pelje od Velike prek Male Zelnarice in naprej proti Kopici, kjer sva zavila in se po strmem pobočju priključila zjutraj gaženi potki. Dan sva enkratno izkoristila, saj bi bil naravnost greh, če bi v dolini ostala.


. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  1. kratki dostopi do plezališč so s časom naredili svoje []
  2. z veseljem sem opazil, da planini nikakor niso šteti dnevi, saj so opazna vidna vlaganja v obnovo stanov []

. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šoder | 1 komentar »