Jesenska frikarija
Objavil bostopor dne Torek, November 17, 2009
Objavljam nekaj športno-plezalnih utrinkov preteklega meseca, ko smo se v iskanju tople skale večinoma zadrževali v istrskih plezališčih.
Že lansko leto, ob prvem obisku Vranjske Drage, me je ambient impresioniral. Zanimive geomorfološke tvorbe in strmo odsekani stolpi izpod Učke nudijo zares posebno plezalno doživetje, zaradi katerega se vedno rad vračam. Najbolj oblegan sektor je vsekakor Gorgona, kjer se nahaja največ smeri.
Po začetnem segrevanju sva z Duletom odšla poravnati odprte račune, ki sva jih imela s stolpom. Ob zadnjem obisku sva se namreč lotila večraztežajne, klasično opremljene petice “Istočno od dna”. Slaba skala v vršnem delu in velik razmak med klini so me napsihirali do te mere, da sem kmalu imel zadosti vsega in po prvem raztežaju izstopil iz smeri. Včasih je treba vedeti kdaj moraš odnehati.
Tokrat1 sva se bolj sproščeno podala v smer. Prvi raztežaj je še vedno bil enako težak, ampak sva vsaj vedela, kaj naju čaka. Drugi in tretji raztežaj sta bila občutno lažja, tako da sva lahko med plezanjem tudi uživala v razgledih.
V zadnjem raztežaju vzhodnega raza.
Vrh nas je obdaril z enkratnimi razgledi nad celotno dolinico in ostalimi sektorji plezališča.
Razgled z Velikega tornja. Desno se nahaja sektor Gorgona.
Mrzel piš nas je kar kmalu nagnal z vrha, od koder se je bilo potrebno spustiti in odplezati nekaj metrov trojke do urejenega sidrišča ter nato še 20 metrov abzajlati do sedelca.
Na vrhu je na trenutke kar zazeblo.
Pogled na sektor Grad z vrha...
... in od spodaj. (fotografirano ob prvem obisku smeri)
Do zaključka večera smo višek energije porabili v kratkih smereh Gorgone. Fajn je bilo.
V platah Velikega tornja.
Limski kanal je teden kasneje bil deležen množičnega obiska, saj se nas je večina2 raziskovalno navdihnjenih ponovno podalo v južne kraje. Že sam sonček je odtehtal sicer malo daljšo vožnjo, ko smo pa poprijeli še za istrsko skalo in na vrhu smeri bili deležni pravtako enkratnih razgledov, smo vedeli, da se bomo še vrnili. Za občasno razdražljivost in kriljenju z rokami smo se lahko zahvalili roju pikapolonic3 in os, ki so na trenutke bile prav nadležne. Kljub vztrajnosti nam niso pokvarile splošnega vtisa o plezališču. Priporočam! Naj fotografije več povedo:
Limski kanal.
V domačem ambientu.
Bor je v elementu.
Džani v sosednji smeri.
Razgibavanje.
Še malo.
Večerna panorama.
. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
- z informacijami bolje opremljena [↩]
- vsi tisti, ki nismo tekli in navijali na ljubljanskem maratonu [↩]
- ampak res jih je bilo ogromno [↩]
. . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . . : : . .
Objavljeno v športno plezanje | 9 komentarjev »
